V četrtek, 7. 3. 2024, smo se učenci 8. in 9. razreda odpravili po Prešernovih stopinjah. Najprej smo se ustavili v Ljubljani, kjer smo si ogledali Prešernov spomenik. Tu so devetošolci (Jakob Pavlovič, Larisa Kodrič, Svit Gorenc, Tian Palčič, Ema Petrič, Klemen Goričar Sevšek, Urška Kuhar, Matic Bambič) deklamirali Zdravljico, osmošolca (David Baznik, Sebastjan Kvartuh) pa Črtomirjev govor.
Na Starem trgu, ne več pod lipo zeleno, kjer danes stoji vodnjak in sta ob lipi plesala Julija in Povodni mož, so osmošolci (Zara Štokar, Lara Kozole, Luka Škofljanec) pripravili recital Povodnega moža, spoznali pa smo tudi tisti del Ljubljanice, kjer je Julijo in Povodnega moža zajel vrtinec.
V čas Valentina Vodnika nas je pri Vodnikovem spomeniku popeljal z recitalom Moj spomenik Simon Hribar.
Spoznavanje delov Ljubljane, kjer je ustvarjal Prešeren, kjer je bival Valvasor, cerkev (Trnovo), kjer se je Prešeren zaljubil v Julijo, se nam je zdelo zabavno in poučno hkrati, zato smo ob sprehodu po Ljubljani uživali.
Stopinje so nas nato vodile do Prešernovega gaja v Kranju, kjer smo si ogledali grob našega največjega pesnika in njegove najmlajše hčere Ernestine. Ogled Kranja smo nadaljevali mimo Mestne knjižnice do Prešernovega gledališča, kjer smo se kar malo prestrašili največjega kipa Prešerna na svetu. Ogledali smo si še Prešernovo hišo, kjer je imel pesnik svojo odvetniško pisarno. Zadovoljni smo ugotovili, da o Prešernu že res veliko vemo.
Dan smo sklenili z obiskom Prešernove rojstne hiše v Vrbi, kjer je Livia Zara Hauptman pred spomenikom deklamirala sonet O, Vrba, srečna draga vas domača iz cikla Sonetje nesreče. V rojstni hiši pa smo pobliže spoznali Prešernovo družino in hišo, ki je hkrati prva hiša znane osebnosti v Sloveniji, ki je bila preurejena v muzej. Odkrivali smo zanimivosti značilne kmečke hiše iz prve polovice 19. st., kjer je vse kot nekoč; lončena krušna peč, kamra s Prešernovo zibelko, črna kuhinja.
Kljub napovedanim vremenskim nevšečnostim nam je vreme ugodilo, dan je stekel bolje kakor po maslu. Nasmejani in utrujeni smo se pozno popoldan vrnili domov.
Maja Zagorc in Livia Zara Hauptman, 9. razred
Recitale naših učencev si lahko ogledate tudi v video prispevku.
Cilj operacije je izboljšanje kompetenc in dosežkov mladih ter večja usposobljenost izobraževalcev prek večje uporabe sodobne IKT pri poučevanju in učenju. Vzgojno-izobraževalnim zavodom se sofinancira izgradnja brezžičnih omrežij in nakup IKT opreme, razvija se e-storitve in e-vsebine.
Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Evropska kohezijska politika v Sloveniji
Več o programu je objavljeno na spletni strani Arnesa.
