V našo skupino so s prvim septembrom vstopili trije novi otroci, zato je bil to uvajalni mesec, ko so se privajali na vrtec, igralnico, vzgojiteljici in sovrstnike. Seveda v prvih tednih ni šlo brez joka, toda konec meseca so postali že pravi mali korenjaki, ki zjutraj pogumno stopijo v igralnico brez ene same solzice.

V tem mesecu smo dajali poudarek na higieno rok, tudi razkuževanje igrač po vsaki uporabi ostaja stalnica. Z otroki smo se pogovarjali o polžih, takih s hišico in tistih brez nje. Polžke smo iskali na sprehodih, v grmovju, v travi, za cesto, vendar brez uspeha, saj je bil september dokaj suh. Našli smo le nekaj praznih polžkovih hišic, ki so si jih otroci nato v igralnici podrobneje ogledali. Preučevali so knjige o polžih, kjer so si lahko ogledali, kako so polži sestavljeni, kje živijo in s čim se prehranjujejo.

Peli smo pesmice Polžek, Mravlja in polž in ostale, ki jih otroci že poznajo. Vsakodnevno smo poslušali glasbo, večkrat so otroci ob njej zaplesali. Praznovali smo že tri rojstne dni in sicer z glasbo, petjem in tortico. Otroci so prejeli simbolično darilce od vzgojiteljic.

Sredi meseca smo v jutranjem krogu začeli z označevanjem prisotnosti otrok in sicer tako, da vsak posamezen otrok prilepi svojo sličico na polžka, ki nosi njegov znak. Otroci so hitro usvojili to dejavnost in s tem bolje spoznali svoje simbole ter imena vrstnikov.

Otroci so skoraj vsakodnevno risali z barvicami, preizkusili pa so se tudi v slikanju s širokimi čopiči in tiskanju z žigi.

Toplo in suho vreme v septembru nam je omogočilo, da smo veliko časa preživeli zunaj, kjer smo hodili na sprehode, se igrali na zelenici pri šoli, se lovili okrog grmičkov in dreves in opazovali prve odpadle listke, ki so nas spomnili, da prihaja jesen.

Zapisala: Mateja Unetič