“Ko se enkrat naučiš brati, boš večno svoboden,” je v 19. stoletju napisal Frederick Douglass, osvobojeni temnopolti ameriški suženj, borec za opustitev suženjstva in avtor številnih knjig. Pismenost je prvi korak k svobodi, k osvoboditvi iz družbenih in ekonomskih omejitev. Mednarodni dan pismenosti praznujemo 8. septembra, na naši šoli pa smo ga letos obeležili že en dan prej. Od 1. do 9. razreda je celo dopoldne potovalo pismo z zgodbo, ki so jo učenci skupinsko dopolnjevali. Nastala je prva šolska pravljica, ki si jo lahko v nadaljevanju preberete.
MINKA IN ŽEMLJA
Nekoč je v Mali vasi, v kateri je bilo sedem malih hišic z rdečimi strehami in kamnitimi dimniki, živelo sedem otrok, med njimi tudi mala Minka. Ljudje v Mali vasi so bili revni, saj je bila njihova zemlja kamnita in ni dajala veliko pridelka. V največji in najbogatejši hiši v vasi, ki je imela v svojem pritličju bogato založeno trgovino, pa je živela trgovka Meta. Meta je bila zelo skopa in revnim ni nikoli poklonila hrane. Vsak dan so se otroci na poti iz šole pogovarjali, kaj bi si želeli iz trgovine, in mala Minka si je vedno želela, da bi dobila eno izmed žemelj, ki so se zlato svetile iz košare. Nekega dne pa je reven berač, ravno ko so otroci odhajali v šolo, po hribu težko vlekel velik lesen voziček, v katerem je imel natovorjene velike kamne. Na pragu trgovine je takrat stala trgovka in berač jo je prosil za kos kruha. Trgovka ga je jezno (4. r.) pogledala in ga zavrnila. Berač je še enkrat poprosil in Meta ga je samo čudno gledala. Berač je žalostno pogledal v bogato izložbo, (3. r.) kjer so se bleščale zlate žemlje. Postal je še bolj lačen in žalosten. Takrat so mimo pritekli otroci, ki so Meto poprosili za žemljo. (2. A) Meta jih je še bolj čudno pogledala, jezna vstopila v trgovino in močno zaloputnila z vrati. Otroci in berač so hrepeneli po kruhu. Tedaj pa pride mimo (2. B) deklica Minka in zagleda najbolj svetlečo žemljo, a ni imela dovolj denarja, da bi jo kupila. Odšla je do potoka in srečala zlato ribico, ki jo je vprašala: (1. A in B.) »Zakaj si tako žalostna?« Minka je odgovorila, da nima dovolj denarja za žemljico. Ribica je vedela, da je deklica dobrega srca, zato se je potopila v vodo in Minki prinesla biserček. (5. r.) Minka je presenečeno pogledala in razmišljala, kaj bi z biserom. Ribica ji je povedala, da lahko s tem biserom kupi kolikor žemelj želi in jih razdeli vsem lačnim otrokom, staršem in beraču. In tako je Minka dobila svojo prvo žemljo, vsi pa so siti živeli do konca svojih dni. (6. in 7. r.) Berač je na koncu Minki v zahvalo podaril kamne, ki so v resnici bili zlate rude. (8. in 9. r.) Otroci so jih spremenili v zlato in si z njim kupili ferrarija. Pripeljali so se do trgovke in jo naredili ljubosumno, saj je ona imela samo fičota. S preostankom so kupili trgovino s kruhom in nesramna trgovka ni imela več ničesar.
Cilj operacije je izboljšanje kompetenc in dosežkov mladih ter večja usposobljenost izobraževalcev prek večje uporabe sodobne IKT pri poučevanju in učenju. Vzgojno-izobraževalnim zavodom se sofinancira izgradnja brezžičnih omrežij in nakup IKT opreme, razvija se e-storitve in e-vsebine.
Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Evropska kohezijska politika v Sloveniji
Več o programu je objavljeno na spletni strani Arnesa.
