V ponedeljek, 23. septembra, smo imeli šestošolci kulturni dan. Dan smo začeli v učilnici slovenščine. Na tablo smo napisali, kaj bi si zaželeli, če bi nam zlata ribica lahko izpolnila eno željo. Sama sem napisala, da bi vsak imel svoj dom, kjer bi bil srečen. Učiteljica nam je prebrala pravljico Železni prstan, ki mi je bila zelo všeč, saj je dobro delo poplačano, medtem ko je zlo premagano. Ugotovili smo, kako so se pravljice od začetka do danes nekoliko spremenile, ker jo je vsak povedal malo drugače. To smo preizkusili še v zabavni igri Telefonček. Prebrali smo še pravljico o Fižolčku, ogelčku in slamici in se naučili, kako se strnjeno obnovi in tvori pravljica.

V šolski knjižnici smo se pogovarjali o strašljivih zgodbah, o katerih smo navdušeno pripovedovali, ko smo govorili o svojih strahovih. Poslušali in brali smo tudi pravljice. V Valvasorjevi knjižnici pa smo poslušali lokalno bajko o Vilah čestitkah v različnih narečjih.

Dan je bil drugačen, zabaven in poučen. Lepo je bilo obuditi spoznanje, da pravljic ni nikoli preveč, verjamem pa, da je tako v vsakem življenjskem obdobju in ne samo, ko si otrok.

                                                        Naja Polovič, 6. razred