OSNOVNA ŠOLA JOŽETA GORJUPA

Gorjanska cesta 2, 8311 Kostanjevica na Krki, Telefon: 07 48 100 13, Fax: 07 48 100 14, E-mail:  o-kostanjevica.nm@guest.arnes.si




  

Galerija J. Gorjupa

TAJNIŠTVO: 07 48 100 13galerija j g zlozenka

RAVNATELJICA: 07 48 10012

E-MAIL: O-KOSTANJEVICA.NM @GUEST.ARNES.SI

                    

O NAS

Besede Alojza Gradnika, vtisnjene na 185m² velik mozaik na južni steni telovadnice, ki predstavlja bitko na Krškem polju leta 1573, in ki ga je z

a našo šolo izdelal Ivan Seljak-Čopič, so zgovoren dokaz upornosti in trdoživosti ljudi, ujetih med pobočja Gorjancev in zeleno lepotico, ki oklep

1

a mesto na otoku:

»Ničesar tu ne bodo vzela leta,

 ki v sina prelije z grenko se krvjo očeta.«ker nič ni trdnejše kot bolečina prestanega ponižanja,

Šolstvo ima v Kostanjevici dolgo tradicijo. Sega v čas začetkov cistercijanskega samostana in se v obliki prve javne šole v kraju pojavi že leta 1789, prvo samostojno šolsko poslopje pa je bilo zgrajeno leta 1906. Skozi večstoletni zgodovinski razpon se je naša šola morala prilagajati različnim državam in vladarjem,  v njenih učilnicah se j

e razlegala mešanica tuje in domače besede, s pročelja šole so plapolale različne zastave, menjavale so se himne in učni načrti. Tako kot se v življenju spreminja vse, kar je živo, tako se je spreminjala tudi šola. Včasih je silila navzgor do svojih skrajnih meja, drugič spet je bila poteptana in pozabljena od vseh. A ker je živi organizem, ki se napaja z

 močjo in voljo mladosti, nikoli ni klonila. Vsakič znova ji je uspelo iz slabih dni v boljše čase prenesti vse, kar je bilo dobrega, edinstvenega, uporabnega. Po drugi svetovni vojni, ko so se učenci vrnili v deloma porušeno zgradbo, je dobila šola tudi nižjo gimnazijo in osmi razred, leta 2003 pa je vstopila v devetletni program. Svojevrsten pečat je šoli vtisnil dolgoletni ravnatelj Lado Smrekar. Izobraževalno funkcijo šole je povezal s kulturnim poslanstvom in leta 1956 v šoli odprl stalno Gorjupovo galerijo, v kateri so razstavljena dela slovenskih in tujih likovnih ustvarjalcev.

Latinski pregovor Nulla dies sine linea (Niti en dan naj ne mine brez dela - učenja), zapisan na obodu vhodnih šolskih vrat, ki so delo slovenskega slikarja in kiparja Toneta Kralja, se globoko zajeda v vsakdanjost vsake šole in  potrjuje vse zahteve, ki jih pred njo postavlja oblast v kateri koli obliki in zgodovinskem obdobju.

Danes šolo obiskuje okrog 200 učencev, ki se poleg rednega pouka uspešno udejstvujejo tudi v izvenšolskih dejavnostih ter sodelujejo v šolskih, državnih in mednarodnih projektih (Eko šola, Zdrava šola, Evropa v šoli, projekt Interreg IIIA, Kulturna vzgoja in bralna pismenost (Kulturstik, in Berem in pišem – se učim). Vsako leto šola pripravi tudi mednarodni otroški likovni extempore, ki se ga je v dvajsetih letih udeležilo več kot 1500 mladih likovnikov, prav zaradi izjemne pozornosti, ki jo namenjamo kulturnim dejavnostim, pa smo že prejeli tudi naziv kulturna šola.

JOŽE GORJUP

Jože Gorjup, slikar, grafik in kipar, predstavnik slovenskega ekspresionizma in nove stvarnosti, se je rodil 20. aprila 1907, očetu Janezu Gorjupu, davčnemu adjunktu in materi Adeli, rojeni Wurner. 1914 je začel s šolanjem v osnovni šoli v Kostanjevici na Krki. Jeseni 1918 se je vpisal na gimnazijo v Novem mestu.

Z letnico 1923 so datirani prvi likovni poskusi, leta 1924 pa je nastal osnutek platnice za dijaško revijo Mlada pota, ki jo je kasneje prilagodil za lastno pesniško zbirko Samotni romar, in lesorezi pod Jakčevim vplivom, signirani v Novem mestu. Oktobra 1925 se je vpisal na Kraljevsko akademijo za umetnost in umetno obrt v Zagrebu, v kiparsko pripravnico Rudolfa Valdeca, 10. oktobra 1926  pa je odprl prvo razstavo v svojem ateljeju. Leta 1927 je v Zagrebu končal četrti semester kiparstva pri Ivanu Meštroviću, že januarja 1928 pa ga zasledimo v Firencah. Nastala so prva ambicioznejša platna, leto kasneje pa se je vpisal na Regia Accademia di Belle Arti, oddelek za slikarstvo. Sodeloval je tudi v gledališki produkciji profesorja Celestina Celestinija v gledališču Accademia dei Fidenti v Firencah.

V njegovih delih se izrazito kažejo vplivi učiteljev ter velikih imen evropskega modernizma. Poleti 1931 je Gorjup začel s poslikavo Miklavževe cerkve v Kostanjevici na Krki, kjer je nakazal smer osebnega stilnega izraza, za isto cerkev pa je iz žgane gline izdelal tudi kip Jezusa Kristusa v naravni velikosti. Prav slednje delo ga postavlja ob bok učitelju IVANU Meštroviću. 5. aprila 1932 se je namenil v Breznico, da bi si ogledal cerkev, v kateri mu je Finžgar izposloval naročilo za poslikavo. Na poti ga je ujela nevihta in prehlad je bil zanj usoden. Umrl je 30. aprila Ljubljani, star komaj 25 let, pokopan pa je v Kostanjevici na Krki. Za sabo je pustil izjemno velik opus likovnih del. V Galeriji Božidar Jakac je na stalni razstavi od leta 1992 predstavljen skupaj z Francetom Goršetom z 11 oljnimi slikami, njegova zbirka pa šteje okrog 600 del.

  • 1907 - 20. aprila se je rodil Jože Gorjup v Ulici talcev 8 v Kostanjevici na Krki.
  • 1918 - 1925 - šolal se je v gimnaziji v Novem mestu.
  • 1920 - Srečal se je z Božidarjem Jakcem, Rihardom Jakopičem. Jože Gorjup je začel pesnikovati, pisati, kipariti in grafično ustvarjati.
  • 1925 - Vpisal se je na Likovno akademijo v Zagrebu, na oddelek za kiparstvo, kjer je bil njegov profesor tudi Ivan Meštrovič.
  • 1927 - Odšel je v Firence, kjer je na Likovni akademiji študiral slikarstvo in grafiko. Slikarstvo je študiral pri Feliceju Careni, grafiko pri Celestinu Celestiniju.
  • 1930 - Opravil je diplomski izpit in se vrnil v Kostanjevico. Poročil se je s slikarko Marjetico Dufour.
  • 1931 - Poslikal je prezbiterij cerkve Sv. Miklavža (Nikolaja) v Kostanjevici. Ustvaril je monumentalno skulpturo Križanega.
  • 1932 - Zbolel, umrl je v bolnišnici v Ljubljani 30.04.1932. Pokopali so ga na domačem pokopališču v Kostanjevici.
 
 

GORJUPOVA GALERIJA

V naši šoli je svoj prostor našla tudi Gorjupova galerija, ki jeprimer galerije, ki nudi odlične možnosti prepletanja umetnosti in pedagoškega dela. Začetki galerijske dejavnosti v Kostanjevici na Krki segajo v leto 1956, ko je bila v prostorih kostanjeviške osnovne šole na pobudo takratnega ravnatelja, Lada Smrekarja, ustanovljena Gorjupova galerija, imenovana po domačinu, kiparju in slikarju, Jožetu Gorjupu (1907-1932). Delovanje Gorjupove galerije je leta 1974 prišlo pod okrilje novoustanovljene Galerije Božidar Jakac. Na stalni razstavi je predstavljen izbor plastik, slik, risb in grafik iz obsežne mednarodne zbirke likovnih del 20. stoletja, katerih avtorji, če naštejemo samo nekatere, so: Maksim Gaspari, Veno Pilon, Karla Bulovec Mrak, Avgust Černigoj, Gojmir Anton Kos, Franjo Stiplovšek, Štefan Planinc, Andrej Jemec, France Slana, Marij Pregelj, France Mihelič, Jože Tisnikar, Bogdan Borčič, Zdenko Huzjan, Branko Suhy, Dušan Filipčič, Jože Marinč, Ivan Napotnik, Jakob Savinšek, Stojan Batič, Janez Lenassi, Tone Lapajne, Dragica Čadež, Janez Boljka, Dušan Džamonja, Edo Murtić, Miroslav Šutej, Vasilije Jordan, Vittorio Tavernari, Renato Gottuso, Annamarie Kupper, Eisaku TanakaBistveno za nastajanje in razvijanje te nenavadne galerije je to, da je večina likovnih del v zbirko pridobljenih z donacijami  posameznih umetnikov. Stalna razstava je, z izborom kvalitetnejših del, preurejena vsakih nekaj let. Trenutna postavitev je na ogled od oktobra 1998.

VEČ LAHKO NAJDETE NA SPLETNI STRANI GALERIJE BOŽIDAR JAKAC KOSTANJEVICA NA KRKI:

http://www.galerija-bj.si/stalne-razstave/razstava/zbirka_gorjupove_galerije/

OGLEDI GALERIJE V ŠOLI SO MOGOČI LE OB PREDHODNI NAJAVI.

 

KOSTANJEVICA NA KRKI

Tam, kjer se nižinski Krakovski pragozd počasi vzpenja v hribovite, zelene Gorjance, leži Kostanjevica na Krki, edino in najmanjše slovensko mestece na otoku, imenovano tudi Dolenjske Benetke. Težko bi našli koga, ki ob pogledu na leno reko Krko, na sprehodu skozi staro mestno jedro, pri ogledu galerijskih zbirk ali proučevanju naravne in kulturne dediščine kraja ne bi našel tudi nekaj zase. Kostanjevica se omenja kot mesto že davnega leta 1252, njen razcvet pa je omogočil vojvoda Bernard Spanheim, ki je leta 1234 tu ustanovil cistercijanski samostan, da bi utrdil svoje posesti na Dolenjskem. Danes ima v njem svoj sedež Galerija Božidar Jakac, okolico samostana pa krasijo mojstrovine, nastale na kiparskih simpozijih Forma viva. S številnimi likovnimi deli se ponaša tudi Gorjupova galerija v osnovni šoli.

Mehka dolenjska pokrajina s Krko, vinorodnimi griči, med katerimi se vije Podgorjanska vinska cesta, vabi ribiče, lovce, pohodnike, ljubitelje redkih ptic, da jo obiščejo in se naužijejo njene lepote. Ljubitelji kraških skrivnosti pa prav gotovo ne bodo prezrli turistično urejene Kostanjeviške jame.   

Zaradi vseh svojih naravnih danosti (med najznačilnejšimi je nižinski Krakovski pragozd z redkimi živalskimi in rastlinskimi primerki) in kulturnih znamenitosti je bila že večkrat razglašena za najlepši in najgostoljubnejši slovenski izletniški kraj. V letu 2002, ko smo praznovali 750-letnico mesta, pa se je na evropskem tekmovanju Entente Florale v kategoriji malih mest uvrstila na drugo mesto in prejela srebrno priznanje.

Kostanjevica na Krki je leta 2007 postala samostojna občina, njena vizija pa je razvoj »mehkega« turizma, pri čemer želimo ohranjati naravne posebnosti v njihovi prvinski obliki in ponudbo nadgrajevati s kulturnimi vsebinami.

Nazaj na vrh strani
Na dno strani