IMG 20171220 132016

V sredo, 20. decembra 2017, je v Kongresnem centru Brdo pri Kranju potekala nacionalna konferenca na temo Varno in spodbudno učno okolje. Dogodka se je udeležilo le 9 osnovnošolcev, zato je bila zame velika čast, da sem bila lahko prisotna. Na Brdo sem odšla v spremstvu  Uroša Brezovška, podpredsednika Zveze prijateljev mladine Slovenije iz ZPM Krško, in učenca iz Osnovne šole Adama Bohoriča Brestanica. Konferenca Varno in spodbudno učno okolje se je začela s pozdravom in nagovorom dr. Maje Makovec Brenčič, ministrice za izobraževanje, znanost in šport. Sledila so ji mnoga predavanja in sicer predstavnika Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, Pedagoške fakultete, Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Maribor, Dijaške organizacije Slovenije, Zavoda RS za šolstvo ter predsednika 27. nacionalnega Otroškega parlamenta. Izvedeli smo za šibke točke šolstva v Sloveniji ter s kakšnimi problemi in težavami se soočajo posamezni predstavniki na svojem področju. Rešitve za njihove tegobe pa nam je po odmoru nadvse nazorno prikazal dr. Alejandro Adler iz Centra za pozitivno psihologijo, Univerza v Pensilvaniji. Zavzema se za pozitiven in zabaven način šolanja, ki so ga preizkusili v več državah in z raznimi testiranji dokazali, da se učenci s takšnim načinom veliko več in lažje naučijo. Dodal je, da bi za tako šolanje morali poučiti tudi učitelje, ki ne bi smeli biti poučeni samo o predmetu, za katerega so specializirani, vendar bi  morali učitelji znati tudi učiti. Po odmoru je sledilo delo v skupinah. Z mano so sodelovale predstavnica Zveze prijateljev mladine Ljubljana, policistka, svetovalka TOM-a in svetovalna delavka. Zelo raznolika skupina, v kateri ni primanjkovalo tem za pogovor. Razpravljali smo o problematikah v šoli in iskali rešitve, ki smo jih potem predstavili na okrogli mizi. Moram priznati, da je konferenca name naredila velik vtis, saj sem spoznala šolski svet še iz druge strani. Če se mi je prej zdelo, da je v šoli vse v redu, da ni potrebnih drastičnih sprememb, sem se močno motila. Spoznala sem psihološka ozadja učiteljev in učencev. Doumela sem, da je delo tako učiteljev kot tudi nas učencev nadvse težko in nas bo zaznamovalo za celo življenje. Poudarila bi še, da se ne smemo zapirati in težav, ki se dogajajo na šolskih hodnikih, ali pa za šolsko zgradbo zadržati zase in si zatiskati oči. Takoj moramo ukrepati in to povedati zaposlenim na šoli, pri tem pa ne smemo izključevati svetovalnih delavcev, v skrajnih primerih tudi policije. Na poti domov smo bili vsi trije gostobesedni. Pogovarjali smo se o lastnih stališčih primerov iz konference in dojemanju dogodkov. Menim, da bi se moralo odvijati več takih dogodkov, slišati mnenja ljudi iz tujine, ki se spoznajo na to področje in se veliko več pogovarjati ter sodelovati med seboj vsi tisti, ki čas preživljamo med šolskimi stenami.

Ajda – Lea Jakše, 9.razred